Opis šole
Temeljni kamen za veliko poslopje v ljubljanskem Šentvidu so blagoslovili poleti 1901, pobuda pa je prišla od takratnega ljubljanskega škofa. Gradnja je tekla po delih: ko se je leta 1905 začel pouk na Škofijski klasični gimnaziji, je bila stavba dokončana v dobrih dveh tretjinah, zadnji del je bil gotov leta 1910.
Leta 1913 je na tej gimnaziji potekala prva matura v slovenskem jeziku. Med drugo svetovno vojno je poslopje zasedla italijanska in nato nemška vojska, služilo je tudi kot zbirni center za izgnance. Pouk je bil prekinjen. Po vojni je bilo poslopje šestinštirideset let vojašnica.
Ljubljanska nadškofija je stavbo dobila nazaj aprila 1992, novembra istega leta pa je bil zavod znova ustanovljen. Prostore je bilo treba postopoma vrniti šolski rabi, oddelke pa graditi iz leta v leto. Prva generacija dijakov je gimnazijo znova začela obiskovati v devetdesetih letih, število enot pa je z leti naraslo.
Danes Zavod sv. Stanislava povezuje šest enot: Vrtec Dobrega pastirja, Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, Škofijsko klasično gimnazijo, Glasbeno šolo Matije Tomca, Jegličev dijaški dom in Študentski dom J. F. Gnidovca. Skupaj vključujejo okoli tisoč petsto otrok in mladih. Kdor bere razpis za vpis, dobi seznam programov, o vsakdanjiku pri pouku in v domu pa največ povedo ocene dijakov samih.
Gimnazijsko šolanje sklene splošna matura, kdor prihaja od drugod, pa lahko prenočuje v domu znotraj zavoda. Obvezne izbirne vsebine, izmenjave in raziskovalne naloge dopolnjujejo redni pouk. Osnovna šola in vrtec delujeta na istem območju, tako da lahko otrok tu ostane od vrtca do mature.
Zavod skrbi tudi za zbore, orkestre in kulturni program, ki so odprti za obiskovalce od zunaj, poletni tečaji pa privabijo udeležence iz tujine. Glasbena šola ponuja pouk instrumenta ob rednem šolanju. Podatki o vpisu, informativnem dnevu in urniku so objavljeni na spletnih straneh posameznih enot na Štuli.
