Odkritje živega srebra konec 15. stoletja je odročno in redko poseljeno pokrajino ob Idrijci spremenilo v rudarsko naselbino. Po odkritju velike rudne žile leta 1508 se je kraj hitro širil, v 16. stoletju je dobil rudniški grad, v 17. stoletju je prerasel v trg, večji vzpon pa je doživel v 18. stoletju. Leta 1575 je rudnik prišel neposredno pod upravo habsburškega dvora, kar je prineslo razširitev in posodobitev obrata.

Občina Idrija se razteza čez štiri naravnogeografske mezoregije na stičišču predalpskega in dinarskega sveta; mesto samo leži v kotlini sredi Idrijskega hribovja, drugo večje naselje pa štiri kilometre nižje ob toku reke. Ozemlje je razdeljeno na deset krajevnih skupnosti, vasi in samotne kmetije pa segajo od dolin do planot med šeststo in tisoč metri nadmorske višine.

Taki razpršenosti sledi osnovnošolska mreža: poleg šole v mestu delujeta še dve na podeželju, v Spodnji Idriji in v Črnem Vrhu, tako da otrokom s planot ni treba v dolino že v prvih razredih. Srednješolsko izobraževanje je na voljo v gimnazijskem programu, za poklicne in strokovne smeri pa dijaki odhajajo v središča zunaj idrijske kotline. Podrobnosti o programih navajajo spletne strani zavodov. Kako se posamezni programi obnesejo v praksi, povedo odzivi dijakov na Povey. Višje in visokošolske ustanove so zunaj občine.