Podatki o šoli so iz javno dostopnega registra vzgojno-izobraževalnih zavodov. Prijavi napako ali vsebino
Opis šole
Preden je Nova Gorica dobila svojo trgovsko šolo, so se morali mladi s Primorske po osnovni šoli voziti v Brežice. Leta 1957 je pobudo za ustanovitev dala trgovinska zbornica, leto zatem pa je zaživela vajeniška šola trgovinske stroke. Kako se ta poklicna pot obnese danes, najbolj konkretno opišejo izkušnje dijakov, ki so program že prehodili. Šola je bila torej odgovor na potrebo po domačem trgovskem kadru, ki ga je gospodarstvo na Goriškem takrat nujno iskalo.
Ime se je pozneje večkrat spremenilo: iz trgovskega izobraževalnega centra v šolski center za blagovni promet, nato v srednjo družboslovno in ekonomsko šolo. Leta 1992 je dobila današnje ime, Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica, dvajset let zatem pa je postala organizacijska enota Šolskega centra Nova Gorica. Nekaj let je izvajala tudi ekonomsko gimnazijo, a je pozneje ni več vpisovala.
Danes šola na Erjavčevi ulici izvaja štiri izobraževalne programe: trgovec, administrator, ekonomski tehnik in nadaljevalni program ekonomskega tehnika. Nekateri med njimi so na voljo tudi izredno, torej za odrasle ob delu. V isti stavbi je knjižnica, ki jo uporabljajo dijaki ekonomskih in zdravstvenih programov.
Poslovne veščine dijaki vadijo v učnem podjetju in učni prodajalni, kjer poslovanje teče kot v pravem podjetju, le brez pravega denarja. Del strokovnih vsebin poteka v tujem jeziku po pristopu CLIL, ki jezik veže na poslovne situacije, šola pa prilagaja obveznosti tudi dijakom športnikom. Izobraževanje se konča s poklicno maturo oziroma zaključnim izpitom, prijava pa se začne z razpisom za vpis in informativnim dnevom.
