Opis šole
Leta 1961 je v Ljubljani začela delovati Visoka šola za politične vede. Iz nje je zrasla Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki ima danes več kot tristo zaposlenih, med njimi okoli sto petnajst visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter blizu sto raziskovalcev.
Pot do današnjega imena je bila dolga. Šola se je večkrat preimenovala, leta 1970 se je pridružila Univerzi v Ljubljani kot Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, sedanje ime pa nosi od leta 1991. V tem času se je iz ene same usmeritve razvila v hišo, ki pokriva večino družboslovnih ved.
Delo je razdeljeno na pet oddelkov: za sociologijo, politologijo, komunikologijo, kulturologijo in tuje jezike. Na prvi stopnji je razpisanih enajst študijskih programov, od družboslovne informatike in novinarstva do obramboslovja, mednarodnih odnosov in kulturologije, na drugi stopnji jih je dvanajst, sledi pa še doktorski študij. Ta se razveji v več deset ožjih usmeritev. Med magistrskimi programi so evropske študije, kulturne študije, tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi ter menedžment človeških virov. Na fakulteti delujeta raziskovalni inštitut in osrednja družboslovna knjižnica, ob njiju pa še založba.
Programi so zanimivi za tiste, ki jih zanima, kako delujejo mediji, politika, javna uprava, trg dela ali mednarodna skupnost. Poleg rednih programov je mogoče na drugi stopnji vpisati tudi program uporabne statistike. Nekateri programi se izvajajo skupaj s tujimi univerzami. Izmenjava Erasmus in druge oblike mobilnosti omogočajo leto študija na univerzah v devetintridesetih državah, na voljo pa je tudi dvojna diploma s partnersko univerzo v Passauu.
K opisu sodijo tudi vtisi študentov o predavanjih in profesorjih. Podrobnosti o vpisnih pogojih, prijavnih in izpitnih rokih ter obveznostih v točkah ECTS so vsako leto zbrane v razpisu za vpis, za vse drugo pa je pristojen referat.
