Opis šole
Stavbe na Jamnikarjevi ulici v Ljubljani so bližje majhnemu kampusu kot eni sami hiši: predavalnice, laboratoriji, knjižnice in raziskovalni centri, ob njih pa posestva in nasadi, na katerih poteka praktični del študija. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je nastala maja 1947 kot Agronomska fakulteta in se je pozneje razširila z novimi oddelki. Prav zaradi te opreme je precej vaj vezanih na laboratorij, rastlinjak, gozd ali hlev, ne le na klop v predavalnici. Del pouka poteka zunaj mesta, na učnih objektih, ki jih fakulteta uporablja za poskuse ter za delo z rastlinami in živalmi.
Oddelkov je danes devet in pokrivajo agronomijo, biologijo, biotehnologijo, gozdarstvo, krajinsko arhitekturo, lesarstvo, mikrobiologijo, zootehniko in živilstvo. Oddelki delujejo razmeroma samostojno, vsak s svojimi laboratoriji in svojo skupino predavateljev, tak razpon pa pomeni, da se pod isto streho srečata študent gozdarstva in študent živilstva. K temu opisu sodijo še povratne informacije študentov o vajah, terenskem delu in izpitih. Prva stopnja obsega univerzitetne programe, med njimi Biologijo, Mikrobiologijo, Krajinsko arhitekturo in Živilstvo in prehrano, ter visokošolske strokovne, kot sta Gozdarstvo in Lesarsko inženirstvo.
Na drugi stopnji je magistrskih programov precej več, od Agronomije in Hortikulture do Ekologije in biodiverzitete, Prehrane ter Znanosti o živalih; nekaj jih fakulteta izvaja skupaj z drugimi ustanovami, denimo Bioinformatiko in Uporabno statistiko. Prva stopnja je praviloma trileten študij, druga pa dveletni. Tretjo stopnjo predstavljajo doktorski programi s področij bioznanosti, biomedicine, statistike in varstva okolja. Fakulteta poleg pouka opravlja tudi raziskovalno in svetovalno delo, vezano na kmetijstvo, gozdarstvo in ravnanje z naravnimi viri. Vpisni pogoji, prosta mesta in prijavni roki so vsako leto objavljeni v razpisu za vpis Univerze v Ljubljani, o številu ECTS, izpitnih rokih in prehodih med programi pa največ ve referat fakultete.
