Več kot dvesto let rudarjenja je dolino ob Trboveljščici spremenilo do neprepoznavnosti: izginili so nekateri pritoki in vasi z njihovimi imeni, namesto njih pa so nastale rudarske in delavske kolonije, ki so še danes mestni predeli. Premog so tu začeli kopati leta 1804, s tem pa se je naselje peščice kmetov spremenilo v mesto z delavskim in meščanskim slojem.

Šolska ponudba v občini Trbovlje sega od osnovnih šol do srednješolskih programov, gimnazijskih, ekonomskih, tehniških in poklicnih, kar se ujema z industrijsko preteklostjo kraja. Kdor primerja programe, jih najde zbrane na Povey. Mesto se razteza po ozki, več kot sedem kilometrov dolgi dolini, ki jo od Save loči železniška proga proti Zidanemu Mostu; nad njo se dviga Kum s planinskim domom, cerkvijo in radijskim oddajnikom, mesto pa je geografsko središče Zasavja.

Dijakom iz sosednjih zasavskih krajev je mesto dosegljivo z vlakom in po dolinski cesti, za smeri, ki jih tukajšnje šole ne pokrivajo, pa je po isti progi odprta pot proti Ljubljani. Vir za opis so podatki o izobraževalnih programih.